Rad bi...

Ob dnevu, kakrsen je bil danasnji, me ponavadi prime, da bi sel fotkat. Priznam, ze dolgo me ni. Vse do danes. Popoldne sem se spet sprehodil skozi kamp (ker je tik pred odprtjem, sem veliko tam, ceprav nimam nic za pocet) ter naredil nekaj posnetkov. Kljub mocnemu vetru se mi nikamor ni mudilo in sem fotkal vse, res vse. Imel sem nek obcutek zadovoljstva.

Prejle pa sem brskal med starimi posnetki in koncno me je res res res prijelo, da bi fotkal. Tako kot vcasih. Ko sem sel brez vsakega razloga ven, s foto torbo cez ramo in slusalkami v usesih. Na sprehod, v naravo, v neznano, ven.

Prijelo me je, da bi vstajal ob pol petih zjutraj, samo da bi dobil dober posnetek, da bi videl soncni vzhod, roso na travi,... In tudi bom. Mogoce ne jutri, ampak bom.

Lep pozdrav,

Ales